Razprava je napisana v odgovor kritikam, ki so zadnja tri desetletja letele na ekspresivno ali izrazno pojmovanje pravil. Avtor najprej dokazuje, da ob izraznem pojmovanju lahko obravnavamo fakultativna dejanska stanja, ne da bi se v opisu normativnega sistema pri tem porodilo kakršnokoli protislovje. Nato pokaže, da je mogoče opisati (i) propozicijsko vsebino metapravil, ne da bi semantizirali kazalnik ilokucijske (normativne) moči predmetnega pravila, in (ii) dovolilno zaporo normativnega sistema, tudi če zanikamo pojmovno avtonomijo dovolitvenih dejanj. Na tej podlagi v sklepu (...) ponudi rešitev za izrazno ponazoritev pogojnih pravil. Medtem ko je prvi del razprave namenjen razjasnjevanju, predlogi iz zadnjega dela stremijo k napredku v izrazni teoriji, razširjeni med pravniki. (shrink)

The paper deals with the notions of consistency, completeness, and coherence within the normative domain. It investigates their mutual relations by singling out relative and absolute consistency, weak, strong and trivial completeness, and three different functions of coherence. The main upshot of the inquiry is that coherence may be regarded as a complex combination of weak completeness and possible absence of consistency and strong completeness of a system of rules regarding a non-trivially complete/non-absolutely inconsistent system of underlying principles.